Čivkec…

Čiv čiv žvrgoleče,

prav hiteče klepetavo,

dvig na prste v postavo,

pa v nebo povzdigne glavo,

da deluje bolj čuječe,

v predstavi bolj blesteče…

 

Čiv čiv smeh zastane,

iz oči verjetno šviga,

pesmico globin podžiga,

in vse bolj k objemu dviga,

da navdušenost nastane,

čakajoč, da plane…

 

Čiv čiv klepetuška,

mala uška daj si duška,

moj potoček žuboreči,

naj predstava te osreči,

ko zaključiš pa na tri

moj objem te ulovi!