Dežinke…

Dežinke. So naše, na srečo,

za naše potoke, in reke, morja.

Ko z njimi napolnimo našo si vrečo,

bo z našega vselej sijalo neba…

 

Dežinke. Za pamet ne vejo,

pa ni se jim šteti, deliti, imeti,

in vselej po svoje v nebo spet dospejo,

da Soncu je dano v počitek dospeti…

 

Od nekdaj tako je, kjer bebec posluje,

namesto do več, le do manj mu je prit'.

Narava, na srečo, uspešno kljubuje,

obenem pa snuje se bebcev znebit…