Sem raje tiho ostal…

Hipermarket. Na blagajni mladenič z dolgimi, spuščenimi lasmi, z vijolično nalakiranimi nohti, z »osenčenima« vekama in z obrobama krog oči…

 

Takoj pade v pogled, v hipu, kaj ne bi. In me je že prijelo, da bi mu rekel »bravo, ker se zoperstavljate pojmovanjem okolja«, a sem se premislil, ker – vrag vedi, kako bi me razumel…

 

Kakršen je, nikomur, vsaj neposredno, ne škoduje, kvečjemu, morda, sebi, zaradi »civiliziranosti« okolja. In mi zmore biti celo simpatičen, kajti – domnevam, da takšni ne volijo primitivnih, butastih nestrpnežev…