Povsod
mrgoli nekih reklam, na eni strani tistih, ki k žretju vabijo, na drugi strani
onih, ki različna sredstva proti zgagi svetujejo, vmes pa se prepletajo napotki
o hujšanju… samo resnice nikjer ni zaznati, kot bi se bala, da ji ne bi
verjeli, če bi jim o njih pripovedovala…
Za
vse njihove nezmožnosti so jim krivi neki drugi, tudi, denimo, »kapital«. Baje
jih zavaja, jih sili v razna ravnanja, jih izkorišča. Dobro, to zadnje je
dejstvo, čeprav – če imaš opraviti z oslom, potem ga boš, domnevam, njemu
ustrezno uporabil…
So
ne-umni, nezmožni razumevanja kompleksnejših zadev, obenem brez kakršnekoli
omembe vredne vsebine. Hkrati pa se razvrščajo na nevidni hierarhični lestvici,
želeč sebi in predvsem drugim dokazati, da so nekaj-posebnega. In – ker tega,
prazni ter netvorni, niso zmožni narediti, jim ne preostane drugega, kot da se
postavljajo s svojim imetjem. Bebavosti tudi nadomestki prav pridejo, kadar »lastno
vrednost« ugotavlja.
Je
hudič, kadar niti osebnosti ne premoreš, v svoji nemoralni nenačelnosti, obenem
pa te dušijo kompleksi manjvrednosti, in te goni nenehen glad po še-več.
Ja,
ogromno reklam za žretje je v obtoku. Očitno oglaševalci dobro vedo o eni
najosnovnejših »vrednot« živalskega sveta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar