Sokrat…

Pametni ljudje se učijo iz vsega in od vsakogar.

Povprečni ljudje se učijo iz izkušenj.

Neumni pa itak vse vedo.

 

V bistvu je imel možakar prav, le v treh stvareh si zasluži popravek.

Namesto pametni bi moralo biti umni. Pravzaprav bi, morda, zadoščala že beseda človek oziroma ljudje.

Namesto povprečni bi moralo pisati pametni. In neumni bi morali biti vključeni v isti stavek, ker – ni res, da se učijo iz vseh oziroma vsake izkušnje, daleč od tega, kajti, kot prvo, izkušnja je lahko pridobljena neposredno, »na lastni koži«, lahko pa tudi posredno, prek učenja o določenih vsebinah, pa ne vem, čemu se-zgodovina-vrti, če pa se oni tako dobro iz nje naučijo?! In tudi tega ne vem, čemu vselej vedo, da vedo, čemu so vselej prepričani v svoje zmožnosti, ko pa so stavek tega-takrat-nismo-vedeli prav oni izmislili, in ko jim prevzete zahtevnejše zadolžitve prav zlahka načrte sesujejo?! Ne nazadnje – samo tam, kjer neumnost vlada, samo tam slehernik meni, da je za vse primeren… in še najbolj za tisto, o čemer ničesar ne ve!