In
hitijo, znova ter spet, povečevati sredstva za oboroževanje, potemtakem
povečevati »vojaško moč«. Vsi, vsevprek, brez izjeme, čeprav… čeprav je že
sedaj toliko orožja, da je moč z njim vse obstoječe porušiti do tal…
Pač,
hitijo. Čemu ne bi, ko pa smo, itak, tako napredno civilizirani, da so vsa
vprašanja ugodno rešena. Ni nobenih socialnih problemov, vsako dete v obilju
odrašča, do stanovanja je moč dospeti prek noči, brezplačna vrhunska
zdravstvena oskrba, brezplačno in vsakomur dostopno šolanje, zaposlitev za
nedoločen čas dobiš kadarkoli želiš… skratka, ni da ni, bolje tudi v teoriji ne
more biti, pa – čemu, za vraga, se ne bi tudi vojakov igrali, pa malo bolj
porožljali prek planeta, z orožjem?!
Bojda
več orožja, večja vojaška moč, pomeni tudi več varnosti. Ne vem, morda, v
primeru, kakopak, da je na eni strani moč, na drugi njeno nasprotje, torej
ne-moč, pa še v takšnem primeru bi ta varnost samo za močnejšega veljala, a v
svetu, kakršen je, ni takšnih radikalnih razlik, so kar vse strani povsem
dovolj oborožene, da zmorejo sranje ne samo spočeti, pač pa tudi njegovo
udejanjanje zagotoviti! Obenem pa…
Že
pogled v Naravo omogoča določena (spo)znanja. Žal ne tudi bebcem, tistim, ki
odločajo, in onim, ki odločitve podpirajo, v njih sodelujejo. Kakorkoli že, ta
Narava izjemno nazorno priča, tudi o ravnanjih, takrat, kadar so le-ta
temeljena na moči, na razmerju moči, pa…
Ko se
bosta srečala dva medveda, da ne grem v eksotične kraje nekih površno nam
znanih primerov iskat, takrat… ko bosta
zaključila z ovohavanjem drug drugega, na varni oddaljenosti izvršenem, z nekim
merjenjem moči, njenim ugotavljanjem… kar nekaj možnih scenarijev obstaja, med
njimi tudi:
-
Menita,
da sta približno enako močna, pa bi bil izid spopada sila negotov, in predvsem
od nekih naključij, na katere nimata vpliva, odvisen, in se sprijaznita z usodo
ter gresta vsak po svoje…
-
Ugotovita
razliko v moči, pa se šibkejši raje umakne, kot da bi v nekih svojih namerah
vztrajal…
-
Po
oceni močnejši popusti, dosegel je svoje, pa ne nasprotuje šibkejšega umiku…
-
Po
oceni močnejši se odloči, da bo potencialno grožnjo za vselej spravil iz
svojega sveta, pa napade…
-
Po
oceni šibkejši nima kam, denimo, da je medvedka, in je za njenim hrbtom mladič,
katerega želi medved ubiti…
Kakorkoli
že, in ne glede na to, kateri scenarist je razplet opredelil, obstajata, v
vsakem primeru spopada, dve dejstvi. Prvo je tisto, ki govori o tem, da je bila
presoja moči površna, potemtakem napačna, ker, če drugega ne, ni upoštevala
volje šibkejše živali, njene namere, da za vsako ceno vztraja, želeč, denimo,
obvarovati mladiča. Drugo pa je tisto, ki pravi, da imata obe živali določeno
moč, ob njej pa tudi zobe in kremplje, s katerimi tudi poraženec zmore
zmagovalcu povzročiti posledice, katerih ne bo preživel. Pomeni, da bo njegova
zmaga, gledano v času, obenem tudi njegov poraz…
Koliko
polov obstaja na »civilizirani« Zemlji?! V vsakem trenutku vsaj za dva medveda.
In oba ta medveda vesta za merjenje moči, in oba ta medveda sta že doslej
poskrbela za to, da zmoreta ves gozd uničiti! ZDA, Rusija, Indija, Kitajska,
Južnoafriška republika, Izrael, Irak, Iran, Koreja… še obstaja po moči omembe
vredna država, ki ne bi razpolagala z jedrskim orožjem?! Koliko stikal pa je
treba pritisniti, koliko raket z jedrskimi konicami poslati v nebo, da se bo katastrofa
prek celega planeta izkazala?! Osebno sem prepričan, da jih bo vedno dovolj na
razpolago, kajti kadar voz krene po hribu navzdol…
Ah, še
za malo se moram k medvedom vrniti, tudi oni samo s pametjo razpolagajo…
Ko
izhaja iz svoje velikosti, pa, ne vem, dolžine krempljev, čvrstosti zob…
mejduš, če mu ocena njegove moči ne poraja, recimo temu tako, neke medvedje
samozavesti, posledično tudi prepričanja v uspeh, še bolj posledično odločitve
o tem, da se niti za ped ne bo umaknil, ne nazadnje, ti občutki zmorejo
prispevati k temu, da se bo že ob najmanjši napačni potezi, pa čeprav je
napačna samo v njegovi presoji, potemtakem subjektivna, in ne nujno skladna z
dejstvi, pognal v nasprotnika! Nepremišljeno, celo povsem domišljavo, pa ne
kaže dvomiti v to, da tudi pri ostalih nagonskih bitjih, takšni občutki s
podobnimi učinki delujejo. Pa je, morda, včasih bolje biti manj vase prepričan,
čeprav… ja, tudi to je res, to, da med bebci nikoli ne moreš vedeti, kaj je
bolje, kaj je prav!
Ne vem
čemu se mi zdi, da… ko bi se svet izkazoval z uvidevnostjo, in ne s sebičnostjo
ter z izkoriščanjem… ko bi vsi hiteli drug drugemu pomagati, odpravljati
revščino, lakoto, bolezni, vojevanja… ko bi dejansko spoštovali, potemtakem
upoštevali in izvajali, neke dogovore, denimo tudi tistega, sklenjenega v
okrilju OZN-a, da je planet dom vsakogar in vseh, da ima vsakdo pravico do
svobodnega gibanja prek planeta, do svoje volje in njenega izražanja… pa še
kakšno »malenkost« bi kazalo, ob tem, omeniti… ne vem čemu se mi zdi, da bi v
obči skrbi za dobrobit CELOTE, celega planeta, oboroževanje sploh potrebno ne bilo,
razen v primeru, na primer, upoštevanja možnosti nekega napada-iz-vesolja?!
Pri
razumskih je moč v argumentih, znajo se pogovarjati in dogovoriti, pri
nagonskih pa je moč tisti poglaviten »argument«. Povsod, in vselej, od volitev
naprej, kjer se tudi meri, ta moč, izkazana v številu dobljenih glasov, v
velikosti mase, stoječe za nekimi obetanji. Dogovarjanja in spoštovanja
dogovorjenega tako in tako niso zmožni, jim njihov po-moje tega ne dopusti, pa »spomin«,
tisti zgodovinski, ni najbolj delujoč, kaj šele, da bi se zavedali posledic
lastnih ravnanj. Pa še lakota, nenehna, jih žene, po moči, po oblasti, ma, po
vsem, s čemer potrebujejo vsaj sebi prikazati, da so nekaj-posebnega.
Ni
celine, na tem bebastem planetu živali, na kateri ne bi, doslej, že neka
civilizacija, dejanska razvitost v svojih časih, »izumrla«. Kakopak, »strokovnjaki«
hitijo ta »izumrtja« pojasnjevati z raznimi zadevami, denimo z
vdorom-nekih-barbarskih-tujcev, ali z epidemijo-neke-bolezni… čeprav so vsa ta »pojasnila«
tako šibkih osnov, da šibkejših ne bi mogla imeti, kajti – v obeh primerih
vodstva takšnih civilizacij najprej SEBE zavarujejo, če ne drugače, potem z
umikom na varno, da lahko, kasneje, znova zastavijo graditi razvoj, pa se ne
zgodi, da bi vrh poniknil, medtem ko bi netvorno, gradnje nezmožno »ljudstvo«
ostalo, pomeni, da civilizacija ne bi kar tako izginila, »izumrla«, razen v
primeru, kakopak, da… to vodstvo ne more pobegniti, ker je z vseh strani obkroženo
prav z »ljudstvom«, ki je nadenj krenilo, v duhu, in z zagonom, neke svoje, pa
čeprav v času davne, »demokracije«… v kateri vsi-vse-vedo, vsi-vse-znajo, le z
rezultati, drugačnimi kot je uničenost, se ne zmorejo izkazati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar