Veš,
takole ti povem,
zroč
vse te mračne sile,
ki
mojim trudnim so očem
sijaj
ugonobile…
Če sta
ti duša in srce,
če ti
svetló je v glavi,
naj ti
po samem vselej gre,
po
tisti poti pravi…
Na njej
presojaj vsak korak,
naj ti
ne bo hiteti,
ker,
veš, samo nečist bedak
v
nečistem zna živeti…
Naj te
ne zvleče vsak obet,
zvečine
se izkaže,
da ti
povsem zaman je klet,
ko
enkrat te umaže…
Skrbno
ponujaj svojo dlan,
nikar preveč
ne hiti,
ta svet
do konca je zlagan,
in
sploh ne zna ljubiti…
In raje
sam da pretrpiš,
kot drugemu
trpeče,
samo
tako pogled vzdržiš,
in v
miru ti bo speče…
Le en
obraz, ne meči stran,
naj čist
bo in svetal.
Pognal
z nebeških si poljan
kot človek,
ne žival!
Ni komentarjev:
Objavite komentar