Perspektiva
je varljiva,
ko v
neumnih je rokah,
za
ovinkom kazen skriva,
upe
spremeni v prah,
ni
rešitvi dobri slične
za
ničeve vse betične,
znanja
nič, a krepki v željah…
Perspektiva
je varljiva,
ko
ničevost gre v poplave,
brez
zadržkov čas odkriva
le
sestradano goltave,
ni, da
hlapec zna voditi,
ni na
čelu biti riti,
nezadržno
se krepi zadah…
Le
naprej, na pota slave,
za
betične vse postave,
si
nebes butalec vsak obeta,
žal pa
v krutosti Narave
le v
podobe bika, krave
zmorejo
dospeti vsa teleta…
Le
naprej, na dnu brežine
še
poslednja vnema mine,
neizprosni
so zakoni, kruti,
za
volan ko bebec šine,
pelje
vse do bolečine,
voz pa
se neredko zna razsuti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar