Sredi
septembra, midva pa sva najino »njivo« melon začela »skubiti«…
Že
nekaj dni sem pregledoval plodove, in danes sva prvega odtrgala. Vsaj pol kilograma sočnega mesa je zmazala, v enem
sladkanju, jaz sem si samo »kockico« dopustil, da sem ugotovil kaj sva
pridelala. Ne vem sicer, po čem melone prodajajo v trgovinah, vem pa, da je
najina vsaj desetkrat vrednejša. Pa ne radi tega, ker sva jo pridelala, pač pa
zaradi polnega svojega okusa, in ne kot tiste iz trgovin, ki le na nek kumarični
škrob spominjajo…
Še
štirinajst jih imava, doraslih, a v dozorevanju, in nekaj manjših, za katere pa
– če bodo, v redu, če ne… potem, pak, ne. Zdaj navijam za to, da bi še vsaj dve
dozoreli, morda tri, v tem tednu, pa da se dete dodobra posladka, po enem letu,
kar jih je nazadnje jedla…
Ni komentarjev:
Objavite komentar