Pridna midva…

Danes sva bila »pridna«…

 

Namenoma sem nanjo čakal, da bova skupaj obirala kakije. Na spodnjih vejah se jih lotevajo srne, na zgornjih ptice in žuželke, pa jih bova pobrala, čeprav so komaj nakazali zorenje…

 

Zastavila sva na dnu Velikega brega in vztrajala toliko časa, kolikor je zadeva bila zanimiva, njej, kakopak. Nekje med štirideset in petdeset kilogramov sva jih spravila v zabojčke, predvidevam, da jih je še dvakrat toliko ostalo za prihodnje obiranje. Itak bo, pravijo, jutri deževalo, itak morava zabojčke pripraviti, predvsem pa se morava prostorsko organizirat, kajti – ironija, toliko pokritih površin imava, da bi lahko nekaj ton sadežev uskladiščila, a kaj, ko je mišje varna samo shrambica ob kuhinji, pa bova morala na majhni površini zlagati v višino…