»Največja
sreča je biti to kar si.«
Izkaz
bebavosti brez primere, kajti – vedno so to, kar so, tudi takrat kadar se
prihuljeno (u)klanjajo, in takrat, kadar se z arogantno domišljavostjo izkazujejo,
ob morebitnem občutku (nad)moči, čeprav si želijo biti nekaj-več,
nekaj-posebnega, a jim ne uspeva. Obenem pa niso zmožni niti razlikovati med
srečo in (običajnim) zadovoljstvom, do katerega pa tudi ne dospevajo, vsaj v
omembe vredni njegovi količini oziroma trajanju ne.
Alkoholizem,
kurbanje, samomorilnost, potrošništvo… vse to, pa še kaj več, o tem najbolje
pričajo. Kako bi bilo drugače, tam, kjer za doseganje »zadovoljstva« iščejo
izven sebe, nezmožni tvoriti ga, ma, še več, nezmožni soočati se z lastnimi
podobami!
Ni komentarjev:
Objavite komentar