Niso
zadovoljni, če ne »izumljajo«, želeč, da na svojih »izumih« svoja imena
pustijo, da se bo vsaj nekje, poleg nagrobnikov, vedelo, da so obstajali…
Jezikoslovci,
sodobni, jezičnoslovni. Marsikaj jih moti, pa spreminjajo, po dolgem in počez,
ne glede na to, če je spreminjanje sploh potrebno, kaj šele, če s tem
spreminjanjem samo – uničujejo!
Med
ostalim so se spravili tudi na črko »l«, pa imam občutek, da so med njimi
prvenstveno Gorenjci, in da jih moti, ker je dolenjščina vzeta za osnovo
knjižnega jezika…
Desetletja
so razne parazite imenovali kot zajedaLce, »strokovnjaki« pa so morali
»popraviti« v zajedaVce… pa me zanima – se je nekaj zajedaLo v, na primer,
tkivo, ali se je zajedaVo?!
Bili
smo voliLci, sedaj so tisti, ki še menijo, da lahko z obkroženo številko na
lističu spremenijo, voliVci. Hm – je beseda voliLec, morda, nastala iz besede
voliLo (potrdilo, s katerim si lahko, v neki preteklosti, nekoga pooblastil, da
je volil v tvojem imenu, v kolikor sam nisi zmogel priti na volišče), ali iz,
kdo bi vedel, (neobstoječe) besede voliVo?!
Včasih
smo bili tudi (samo)upravljaLci, danes obstajajo upravljaVci, ki so se učili,
ko so upravljaLi, zato da bodo jutri govorili kako so danes vse zafurali, ko so
upravljaVi…
Zdaj
pa, če vztrajam pri načelu, se sprašujem o nastanku tistega medmeta, ki naj bi
o občudovanju pričal, tistega »vou«?! Vse bolj se mi zdi, da so tudi pri tem
imeli sodobni »pravopisniki« prste vmes, in jim je za izhodišče služila beseda
– vol!
Ni komentarjev:
Objavite komentar