Te
dni sem prebral pisanje neke vzgojiteljice, ki starše otrok, kateri so v njenem
varstvu, obvešča o NEPRIMERNEM obnašanju teh otrok. In našteva izkazovanja, ki,
po njenem, pričajo o NEVZGOJENOSTI.
Taista
vzgojiteljica svoje isto pisanje o istih otrocih zaključi z ugotovitvijo, da so
ti otroci sicer KRASNI, od prvega do zadnjega…
Če
zanemarim vprašanje smiselnosti takšnega nagovarjanja staršev – majhni otroci
so, ne nazadnje, kopije svojih staršev, pa, če so ti nevzgojeni, tudi otrok ne
morejo vzgojiti – ne morem zanemariti tega, da vzgojiteljica malodane v isti
svoji sapi najprej ugotavlja NEVZGOJENOST ( = NE-krasnost!), nato tudi KRASNOST
teh otrok! Obenem pa – če so krasni, čemu bi jih spreminjal?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar