Uroš Vošnjak, Špas teater

Bo JAZ SEM ČLOVEK pločevinasto donel?!

Še malo, pa bodo tudi roboti zmogli malodane vse, kar zmore občost. Odločali (se) bodo v okvirih poznanega, in sprogramiranega, seveda, naredili jih bodo človekolike, govorili bodo...

Bodo tudi oni postali "človeštvo"?!

Saj ni res, ampak - o, je, pa še kako je!

Absurd absurdov...

Menijo, da primanjkuje "srčne inteligence", njih srca pa bijejo v sebičnosti!

So tako pametni, da - ko enkrat vedo, da so povsem normalno bebavi, celo življenje ostanejo normalno bebavi!

Prepričani so v to, da "na svetu manjka empatije"...

Kakopak, ob tem mislijo na sočustvovanje. In, kakopak, ne vedo, da empatija NI sočustvovanje, pač pa le - zmožnost prepoznavanja čustvovanja.

Človejake je splet okoliščin opremil z balastom. Z glavami.

Človejaštvo, dediščina človečnjakov

Nagoni in razum, izključujoči si nasprotji. Pri čemer nagoni gonijo razum, in svet, v tri krasne!

Ko bi se ves živalski svet odločil tvoriti "pravično družbo bodočnosti", kakšna norišnica bi bila šele takrat!

Povsem logično vzročno-posledično stanje: v časih človejakov, je svet človejaški!