Kje so
tisti lepi, stari časi giljotine?!
En
zamah, pa še poslednja ti težava mine!
Nič
problemov več s frizuro, ali pa s prebavo,
in nikoli
več neumna ti ne pade v glavo…
En
zamah, pa že romantična nastane slika:
trup obstane,
glava pa se nekam kotalika,
gre, po
svoje, kot je, vselej, trmasta hotela,
le da,
končno, na ustrezno mesto je dospela…
Tudi
sam Napoleon je s pridom znal sekljati,
znižati
vse previsoko, še spametovati,
ni
debate demokratske, kjer z neba prisveti,
da
besedo nepozvano pohiti odvzeti…
Odgovornost
hipoma bi znala poskočiti,
ko bi
giljotina smela, malo vsaj, pretiti,
in bi
vedel, da pravilno bolje je ravnat,
kot pa
da narazen dajo glavo ti in vrat…
Ni komentarjev:
Objavite komentar