Na kruhu želje

Srečnež, prejemam želje, z daljave,

na kruh jih mažem, redno, vsak dan,

čeznje posujem misli sanjave,

in se z grižljajem, prav vsakim, sladkam…

 

Niso redilne, misli, in želje,

pa, ker pod njimi namišljen je kruh,

jem v nedogled, da je pravo veselje,

ob tem ostajam na liniji, suh…

 

Srečnež, res, pravi, čez še zalijem,

da zaokrožim vesel vrtiljak…

in ko po pojedini v kot svoj se skrijem,

samemu sebi porečem – bedak!