Le eno
imam, vse manj ga ostaja,
delil bi
ga, zlahka, z veseljem, do kraja,
ko
vrednega zanj bi bilo mi imeti,
a
dreku, ne, dreku ne dam ga več treti!
Je v
zvezdah bilo, a hitele so mreti,
ko zver
se podala nebo mi je žreti,
in jaz –
še pomagal sem ji na nogé,
da
strup zasadila mi je v srce!
Le eno
imam, in ni za zveri,
za plehke,
za hladne dvonoge smeti,
drobi
se, iz dneva v dan, v drobtine,
a naj
brez nesnage, v čistem premine!
Ni komentarjev:
Objavite komentar