Kadar
tkem besede v rime,
da na
kupček bi jih dal,
pa v
življenje jih poslal,
vselej
poletet me prime,
tja,
pač, nekam, kjer na sveže
čas za
malček me izpreže,
kdo bi
vedel, še odleže…
Pa ko
teče, naj leti,
dobro zbrusim
svoje pete,
da v
lase se veter plete,
da
izgled mi razmrši,
nežno
boža, nič ne reže,
in
narahlo v voljo seže.
kdo bi
vedel, še odleže…
Čez
oblake vse nabrane,
vse od
tu, na kraj sveta
pesem
se z menoj poda,
v šir
osončene poljane.
Da čez
noč, ko v trud svoj leže,
kdo bi
vedel, malček vsaj odleže.
Ni komentarjev:
Objavite komentar