Vse
začenja iz drobtine,
da nabira
se in veča,
da po
neki poti šine,
kjer se
s svojim koncem sreča…
Vsako
novo lega v staro,
da odvzame,
da odšteje,
da
spreminja v utvaro
kar v
obetih se nasmeje…
Vsak
korak, da moč mu peša,
ko prihaja
da odhaja,
da
izgublja, da pogreša,
in da v
krogu bolj zastaja…
In ko
krog mu je skleniti,
ko prav
vsaka smer mu mine,
ni mu
druge kot drobiti
spet v
neke zgolj drobtine…
Ni komentarjev:
Objavite komentar