Obstajajo
tri temeljne skupine bebcev…
V prvi,
največji skupini, so bebci-v-upanju. To je tisto, čemur sicer pravijo »volilno
telo« ali, širše, »ljudstvo«. V tej skupini vedo kaj in kako, celo to vedo, da
bi bilo bolje, ko bi bilo po njihovem, obenem pa si tudi želijo »nekam«
dospeti, le da, običajno, za takšno dospetje nimajo ustreznega prevoznega
sredstva.
V
drugi, dokaj manjši, a še vedno krepko preveliki skupini, so
bebci-v-vzpenjanju. So majhni, resnici na ljubo so majhni, kajti – če pogledam
razdaljo od tal pa do neke ritne luknje, potem ugotovim, da te malodane ni
videti, pa se ti je zato potrebno vzpenjati, vendar, da ne bi kot nekritičen
izpadel, v tej skupini so že bistveno višji, kot tisti v prvi. Ali pa na
višjem, ne vem, je vseeno…
V
tretji skupini so bebci-na-položajih. To so tisti, katerim je že uspelo, z
ustreznim prevoznim sredstvom, vzpenjanje, in ki se delijo na dve podskupini. V
prvi so tisti, ki so že dospeli na svoj triglav, zdaj pa si everest obetajo.
Zaradi česar se tudi angleško učijo, kakopak. Mislim… resda imamo najlepši
jezik na svetu, a kdo bi se ga učil, ko pa ga tudi sami ne znamo?!
V drugi
podskupini so tisti, ki z neke svoje šmarnegore zrejo na triglav. Pa da ne bi
mislil, da je to zretje lahko, daleč od tega, do vrha namreč vodi naporna pot,
in tudi jamarstvo je vanjo vključeno!
Skratka,
če zaokrožim – bebcev dovolj, da jih nikoli ne bo umanjkalo, in povsod ter
zlasti tam, kjer jih ne bi bilo treba. Niso višji in nižji, so samo višje ali
nižje, odvisno od škodljivosti, s katero se izkazujejo, in niso umnejši in
neumnejši, ker je pri neumnosti poudarek na predponi »ne«…
Njihov
naravni habitat je sicer postojnskajama, a jih je človek, skozi dolge čase,
malodane udomačil, pa zmorejo tudi v ruralnem in urbanem okolju, kolikor ga,
vsled demokratične migracije, kakopak, še obstaja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar