Vsi
imamo telesa,
da ljubezen
gre v nebesa…
manjkajo
pa neke duše, manjkajo srca,
manjka
želja, da bi zvezde tkale šir neba,
vendar…
ni se bati, bo veselo
dokler
bo mednožje grelo,
dokler
tam ljubezen neka
priča,
da v njej – ni človeka!
Vsi
imamo glave,
če za
drugega ne, za zmešnjave…
manjkajo
pa neke misli, manjkajo spoznanja,
manjka
neka vsebina, da v njej ne odzvanja,
vendar…
ni se bati, bo veselo
dokler
bo povsod donelo,
dokler
tam neumnost neka
priča,
da v njej – ni človeka!
Vsi
imamo želje,
z njimi
šli bi po veselje…
manjkajo
pa, ni lagati,
in v
lažeh temnó končati,
um, in
duša, in srce,
pa da
pot človeško gre…
Ni komentarjev:
Objavite komentar