Nujno potrebne meje…

»Ljudstvo« potrebuje meje, da sploh zmore funkcionirati, in obstajata dve vrsti teh meja…

 

Prvo vrsto poimenujem z »naši«. To so meje, ki razlikujejo, in delijo, med »mi« in »ne-mi«, meje, ki netvornim bitjem, bitjem brez osebnosti omogočajo, da se imajo kje iskati, kot delčki nečesa. Meje, ki ne samo, da so »ljudstvu« ljube, pač pa celo neizogibno potrebne, v smislu identifikacije, v smislu opore in vodiča.

 

Drugo vrsto meja poimenujem z »etično«. Te meje »ljudstvu« niso ljube, se znotraj njih ne najde, a so, iz povsem drugačnega razloga, prav tako nujno potrebne, v smislu preprečevanje destruktivnega »ljudskega« delovanja. Na žalost te meje še zdaleč niso tako učinkovite, kot so meje »naši«, v določenih primerih pa jih zmore »ljudstvo« v celoti preseči, o čemer tudi zgodovina priča.