V
okolju, v katerem je laž »resnica«, in je nemoralnost nekaj vsakdanjega, celo
temelj doseganja želenega, v takšnem okolju ni demokracije, pač pa je le »demokracija«,
uveljavljanje volje močnejšega, prodornejšega, bolj pretkanega. In kdo drug je
lahko takšen, v nemoralnosti, kot prav tisti, ki je njen sestavni del?!
Naj
ne slepijo občasni zdrsi »ljudstva«, usmerjeni v manj-napačno-pot, kajti »ljudstvo«
zmore »imeti rado« skupnost samo toliko, kolikor od nje zase pričakuje, pa – če
ob obstoječih do svojega ne dospem, bom pa druge izvolil…
Kjer
ni načelnosti, tam ni moralnosti, obojega pa ni, in ne more biti, tam, kjer –
ni razuma!
Ni komentarjev:
Objavite komentar