Ko ugasnejo oči

Vsaka zgodba se izreče,

vsaka pesem se izpoje,

potok vsak, ki v žubor teče

najde neke dalje svoje,

da tam kraj se mu zgodi,

da se truden umiri…

 

Vsaka ptica se ustavi,

vsak metulj povesi krila,

širni vetrni dobravi

cvetna kopel bo minila,

ko se mraz na tla spusti

vse poleže, vse zaspi…

 

Vsaka misel glodajoča,

vsaka želja hrepeneča,

še spomina bakla žgoča

svoj spokoj v temi sreča,

in prav nič več ne boli

ko ugasnejo oči…