Laž naj
v laži sebi išče, prazno in zlagano,
drugega
ji ne pritiče, smradna je, nevredna,
naj ji
v laži vse mineva, ji bo razdejano,
med
smetmi naj konec najde, sama zgolj smet bedna!
Pljunek
si v obraz zasluži, a je brez obraza,
le smradu
kup neizmeren, drek, ki v drek zgolj sodi,
pa – ko
najde se v temini lastnega poraza,
roke
naj ne bo, ki reši, ki na svetlo vodi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar