(prekleti
jaz, čeprav sem raje »bedak«, kot nagonska ničevost)
Že
dolgo, in še dlje, govorim in zapisujem o ČLOVEJAKIH, o NAGONSKIH bitjih,
potemtakem o živalih, ki so resda utelešene v telesu človeka, ki se razglašajo
za ljudi, a so od človeka tako daleč, da dlje biti ne morejo! O križancih med
nagonskim Neandertalcem (živaljo, »bratrancem« šimpanza) in človekom-razumskim
bitjem (Homo Sapiensom)…
Že
dolgo, in še dlje, sem radi svojih besed grd, nesramen, tudi neumen… kajti obča
bebavost vedno »ve«, vedno ima svoje »resnice«, svoja »znanja« in »spoznanja«,
predvsem pa se vedno ima za merilo normalnega (normalnosti)… s čemer, med
ostalim, dokazuje tudi trditev, da ni zmožna niti o pomenu besed vedeti, kajti
normalnost in običajnost (prevladujoča stanja) ni neizogibno eno in isto (na
primer: v umobolnici je povsem normalno, da so bolniki – nenormalni)…
Nekoliko
manj grd in nesramen (neumen verjetno ne) sem od dne, ko je švedski genetik
prejel Nobelovo nagrado, s področja medicine, ker je DOKAZAL SORODSTVENO
POVEZAVO med »sodobnim človekom« (absolutno večino = živaljo v telesu človeka)
in Neandertalcem, še huje, ta povezava vodi vse do šimpanza, pa sta radi tega…
PRAVILNI
nasprotujoči si trditvi, ki govorita, različno, kakopak, o predniku človeštva,
in ena govori, da JE PREDNIK OPICA (in tudi je, pri človejaku oz. »sodobnem
človeku«), druga pa, da temu NI tako (in tudi ni, pri dejanskem in EDINEM
človeku, pri Homo Sapiensu… mimogrede, morda dandanes živi nekje okrog dvesto
milijonov LJUDI, med milijardami človekolikih živali!)…
Že
tisočletja obstajajo korenite razlike, ne samo v zmožnostih, pač pa tudi, ali
predvsem, v načinih izkazovanja, med absolutno večino in redkimi posamezniki,
pri čemer večina te posameznike obravnava kot (vsaj) »čudake«, medtem ko ti »čudaki«
absolutno večino obravnavajo kot nepregledno maso – NEUMNOSTI ( =
NE-razumskosti). In, kakopak, zgodovina je na strani teh »čudakov«, kajti – vsa
odkritja, vsa spoznanja, vse resnice o dejstvih, ves stvaren napredek (in še
zdaleč ne samo tehnološki) je prav zasluga »čudakov«, niti enega odstotka vse
dvonoge-v-oblačila-odevajoče-se-populacije! Dočim se je večina, s svojim »razumevanjem«,
vselej trudila biti na nasprotni strani, pa je uveljavitev spoznanj v
najboljšem primeru »le« ovirala, ji otežkočala pot, podaljševala čas do
njihovih priznanj…
Že
tisočletja stroka, in zlasti »stroka«, te razlike »opravičuje« s socialnim
stanom, z izobraženostjo (pretežno si upam zapisati, da z »izobraženostjo«),
posledično z razgledanostjo, celo z vzgojo (pretežno dresuro alias
fotokopiranjem očeta na sinove in matere na hčere)… in ves ta čas z nekimi »reformami«
skušajo vplivati na manjšanje teh razlik, in to – povsem neuspešno, kajti –
TISTEGA, KAR JE NEPOSREDNA POSLEDICA BIOLOŠKE ZASNOVANOSTI NI MOČ
SPREMINJATI!!! In nagonskost je oblika naravne zasnovanosti, in je, kot takšna,
popolno NASPROTJE razumskosti (pa tako tudi človejak NIKOLI ne bo zmogel tako
ob/čutiti, dojemati, pozna/va/ti, v končni fazi tudi živeti, kot to zmore /in
potrebuje izkazovati/ človek)! Z drugimi besedami: dokler bosta v okviru
TOZADEVNO ene in iste podobe živetja obstajali dve NASPROTUJOČI si podobi
(nagonska, sebična, goltava, neuvidevna, NE-razumevajoča, in razumska, etična,
načelna, uvidevna, človečna), do tedaj to živetje NE bo teklo v eni smeri, pač
pa se bodo smeri, kakor je razvidno iz zgodovine, nenehno izmenjevali, pa bo
času napredka neizogibno sledil čas nazadovanja… in NIKOLI NE bodo razrešene
temeljne težave nekega sobivanja, kajti – nagonskim je sobivanje
drug-ob-drugem, razumskemu drug-za-drugega… nagonski (katerokoli) skupnost
upošteva zaradi LASTNIH interesov, razumskemu je lasten interes tvoriti
skupnost, njen napredek!
Dan, v
katerem sta me starša rodila na ta(kšen) svet, sem že ničkolikokrat preklel,
kajti – ni dobro biti razumsko zasnovan sredi nepreglednosti živalske pameti!
Prav tako sem ničkolikokrat preklel svoje kljubovanje nagonski pameti ( =
neumnosti), prilagodljivosti ( = nenačelnosti, nemoralnosti), goltavosti,
njenim »resnicam« ( = LAŽEM), prepričanjem (bebavost NE zmore temeljiti na
racionalnih prepričanjih, zanje je potrebna, v osnovi, zmožnost razumevanja),
njihovemu načinu živetja (ki je sila praktičen, v smislu iskanja sebi
najlažjih, najlepših, potemtakem NE-moralnih načinov in poti)… in v zadnjih
letih preklinjam malodane vse trenutke (ki so se v podobah mesecev, celo let
kazali), v katerih sem se napram nevrednim izkazoval z uvidevnostjo in z
dobroto, na način, da jim nisem zgolj uslug počel, daleč od tega, pač pa sem
svoj čas, svoje moči, svoje življenje dajal za to, da sem jim pomagal! Tega NE
bi smel početi, in tudi ne bi, danes, ko vem, s kom, in s kakšnimi, imam opraviti!
Vendar…
Da,
ničkolikokrat sem tudi priznal, da sem »bedak«, v odnosu do butcev prav
zagotovo, tudi zaradi tega, ker skušam, sredi dvonogega gnoja, upoštevati
etična merila, a sem, kljub temu, zadovoljen, zgolj v podobah manjšega zla,
kajti – raje sem »bedak« njim in zanje (in tudi sebi, kolikor se z butci sploh
ukvarjam), kot pa da bi bil eden izmed osmih milijard delčkov – nagonske ničevosti,
edine dejanske onesnaženosti planeta!
Prijatelj
je nedolgo tega zapisal, da ne umeva časa, da pa mu je ljubo minevanje, radi
česar ga tudi živi. Malo za tem je izkazal svoj znajti-se-na-tleh, pa sem mu »moral«
zapisati, nekako takole:
»Ne
raduj se »dražesti« minevanja, le-te nastopijo šele s koncem…«
Da,
PREKLETSTVO je biti rojen kot ČLOVEK (pa ne mislim v prenesenem, pač pa v
dejanskem, BIOLOŠKEM pomenu!) v svet, katerega si lastijo – ŽIVALI, pa čeprav v
človeških (zgolj) telesnih podobah!
Ni komentarjev:
Objavite komentar