Sodobni človek…

Sodobni človek je naziv, s katerim je znanost v zadnjem času poimenovala absolutno večino t. im. človeštva, pa čeprav je ta »sodobni človek« človek natanko toliko, kolikor je človek katerakoli druga – žival!

 

»Sodobni človek« je namreč posledica križanja med živaljo (nagonskim Neandertalcem) in človekom (razumskim Homo Sapiensom), in čeprav se je, zaradi tega križanja, »naselil« v telesu človeka, je, še vedno, nagonsko, NE-razumsko bitje, katero je moč naučiti določenih praktičnih, rutinskih opravil, nikakor pa mu ni moč poroditi zmožnosti razumevanja.

 

»Sodobni človek« se je naučil tudi govoriti (Neandertalec je uporabljal izključno medmete, izkazoval se je z govorico, povsem podobno govorici šimpanzov, denimo), a zaradi svojih miselnih, in čustvenih, nezmožnosti ni zmožen dospevati tako do imetja, kakor tudi do poznavanja, razumevanja vsebin, o katerih govori. Pomeni, da so človekove besede iz njegovih ust razvrednotene, kakor so razvrednotene tudi vsebine, o katerih te besede pričajo. Pa zadeve, kakršne so pridnost, poštenost, etičnost, dobrota… iz ust »sodobnega človeka« še zdaleč niso tisto, o čemer, s taistimi besedami, priča človek.

 

Obseg »sodobnega človeka« znotraj t. im. človeštva je moč ugotavljati tudi s pomočjo Gausove distribucije, tabele, ki naj bi znotraj istega govorila o inteligenčnem količniku, tabele, ki kot razumska izpostavlja malo več kot dva odstotka celotne dvonoge-v-oblačila-odevajoče-se-populacije. V praksi je takšno neskladje vidno malodane na slednjem koraku, in zlasti tam, kjer posamezniki, izjemno redki, »odkrivajo«, ugotavljajo dejstva, medtem ko občost »ve«, da njihova ugotavljanja niso skladna z resnico, in da je zemlja-ploščata.

 

Absurd, eden največjih, a – želijo biti nekaj posebnega, nekaj pomembnega, ob čemer se ne zavedajo niti najpreprostejšega dejstva: med vsemi »stvaritvami«, za katere je NEPOSREDNO zaslužna Narava, NI ene same podobe živetja, ki ne bi, tako ali drugače, koristila celoti, ji služila, medtem ko je »sodobni človek« edina podoba obstajanja, ki bi »stvarstvu« doprinesla izključno – s svojim izumrtjem!

 

»Sodobni človek« je NERESNICA, je laž, je tragikomična farsa, kot posledica ugotavljanja »izšolanih strokovnjakov«, nagonske zasnovanosti, kot posledica njihove nezmožnosti dospevanja do resnic, do dejanskega poznavanja in razumevanja dejstev. In je absurd tudi v tem, da vsi ti »strokovnjaki« s svojimi »poznavanji« dobesedno rušijo vsa poprejšnja spoznanja, od tistih elementarnih naprej, denimo tistih, ki obstoječe delijo na svet materije, svet rastlin, svet nagonskih bitij (živali) in svet razumskega bitja (človeka).

Da, človek še vedno OBSTAJA, a obstaja izključno v ENI SAMI svoji podobi, v podobi malodane izumrlega Homo Sapiensa, ki s »sodobnim človekom« (razen sorodstvenih povezav, kot posledic več deset tisočletnega križanja dveh povsem nasprotujočih si vrst), vsebinsko gledano, nima ničesar skupnega!