Nikoli
nisem imel oči na hrbtu. Ni bilo potrebe, se je zahrbtnost slej ko prej
razkrila.
Ne
želim si imeti oči na hrbtu. Potem bi moral gledati tisto, kar za hrbtom
pustim.
Ko
enkrat skrivalnice razkrijem, mi zadoščajo moje oči, natanko tam, kjer so, da
vidim tako za nazaj, kot za sproti in tudi za bodoče. In sem na to bodoče že
pripravljen, pa samega sebe zagotovo ne bom presenetil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar