Narisal
sem krog, ga pobarval v prazno,
v prazno,
da je odmeval v dan,
življenje
odteka mi prav nič prijazno,
upiram
se, vendar je vselej zaman…
Usihajo
z veje po vrsti cvetovi,
prav kmalu
spomin za njimi stemni,
za vejo
poženejo spet neki novi,
a meni
še sanjati novega ni…
Narisal
sem krog, je brez repa in glave,
zastaviš
v zaman, v zaman se konča,
podobe
neštete zgolj lažne, neprave,
se mulj
je razlil od gladine do dna…
Narisal
sem krog, ga pobarval v prazno,
v praznem
pa upov loviti ni moč,
povsod
zgolj umazano, lačno in blazno,
izhod
pa speljan v neskončno je noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar