Na
samem začetku: morda bi bilo bolje, ko bi namesto besede kriminal uporabil
besedo nepravilno(st), a tudi v obstoječi podobi zadeva vsebinsko omembe vredno
ne učinkuje…
Nekoč
so na oni, drugi strani Atlantika, uvedli prohibicijo, da bi kmalu za tem
ugotovili, kako »moralnemu ljudstvu« ni moč do živega dospeti, da se,
oportunistično, kakor je, vselej znajde. In se je, po tem vprašanju, po
vprašanju konzumiranja alkohola, zadeva samo poslabšala, porasel je kriminal, v
podobah nelegalne proizvodnje, transportiranja, prodaje in, kakopak, pitja…
Bojda
mlaka prevzame podobo žab, pa tudi neko družbeno-stanje izkazuje podobe – »ljudstva«.
In na podlagi izkazanih podob, je vstran zletela prohibicija, vstran so zletela
prizadevanja za bolj zdrav in odgovoren način živetja, res pa je, da so, z
odpravo prohibicije, krepko zmanjšali-kriminal. Preprosto, mar ne, najlažji
način za »učinkovito« zoperstavljanje kriminalu je tak, da – tisto, kar je bilo
prepovedano, celo kaznovanja vredno, preprosto, dovoliš, legaliziraš…
Običajna
praksa v okoljih, ki niti pomena besede etično, moralno ne poznajo!
Konoplja,
alias trava. Posvetovalni referendum, zdaj tistega »pravega« napovedujejo.
Denarja je itak preveč, v tej državi, pa kaj se ne bi še malček z občim odločanjem
igrali…
Zagovorniki
legalizacije temeljijo na treh trditvah, bojda argumentih:
1.
vsakdo ima pravico odločati o svojem živetju;
2.
trava ne povzroča zasvojenosti;
3.
trava pomaga h »krepitvi duha«, spodbuja inovativnost, kreativnost, kaj-vem-česa-ne…
Ad 1)
res je, vsakdo NAJ bi imel pravico odločati o svojem živetju, a smel bi imeti
takšno pravico samo tisti, ki se zmore odgovorno odločati, in tudi sicer
izkazovati, pa svojega živetja nikakor izvajati v škodo drugih! In, obenem…
NI res,
to, da imam absolutno pravico odločati-o-samem-sebi, pač pa zmorem takšno
pravico živeti IZKLJUČNO v okvirih dopustnega, dovoljenega, možnega mi! Obenem
pa…
Ko
zadet sedeš za volan, in se podaš v promet, takrat… takrat posredno (lahko tudi neposredno) odločaš
tudi o živetju nekoga drugega, tistega, pač, katerega zaradi svoje zadetosti,
še bolj, kot to prirojeno zadet počneš, ogrožaš!
Ad 2)
ni mi prijetnosti, v kolikor dneva, z jutrom, ne zastavim s kavo. Poraja mi
ugodje, le-to pa potrebujem tudi za tvorjenje energije, s pomočjo katere zmorem
živeti, in – če se le da (da pa se, praviloma, vedno!), dneva nikoli ne bom
zastavljal brez kave. Pomeni, da sem, vsaj v blagem pomenu besede, nanjo
navajen, da sem s kavo zasvojen…
O tem,
kako ugodje NE povzroča zasvojenosti, o tem bi resnično rad kakšno utemeljeno,
upoštevanja vredno razlago slišal, čeprav dvomim, da obstaja. Celo takrat,
kadar se brzdaš pri prenažiranju (ker ti trebuh preveč v širjave leze), pa neko
hujšanje izvajaš, bentiš, če se takrat ne soočaš tudi z nekimi težavami,
povzročeni z odvajanjem-od-navade?!
Če si
kadilec, resnično pravi kadilec, pa se skušaš nikotina odvaditi, verjemi, vem,
sem poskusil, nič kaj prijetno ti ni takšno početje, in kar dosti volje, ter
(samo)odpovedovanja terja, da zmoreš v njem vztrajati! Pa gre »samo« za
nikotin, dočim je pri travi zadeva »malček« zapletenejša…
S
travo, z njenim konzumiranjem, zmoreš, četudi si sicer nervozen, nestrpen,
vzkipljiv, nezadovoljen (tudi s samim seboj)… dospeti do sprostitve, umirjenosti,
spokojnosti, tako da lažje prenašaš ves svet, ter zlasti samega sebe, in ti je
to, v bistvu, edini način samopomoči, edina pot, da se, vsaj za nekaj časa,
izvlečeš iz lastnega nezadovoljstva! Pri čemer je težava v tem, da se telo
navadi na substanco, pa neke začetne količine trave ne zmorejo dolgo časa
učinkovati, pač pa jih je potrebno povečevati, tudi pogostnost kajenja, pomeni,
da s tem, sočasno – povečuješ tudi čas svoje zadetosti! Ki resda ni takšna,
kakršna je pri »trdih« drogah, a je vseeno dovoljšna za to, da možgani še
nekoliko bolj problematično delujejo, kot to počno sicer, obenem pa… prav radi
tega, ker trava ni dolgoročna »rešitev« nekih psihičnih stanj, prav zaradi tega
je pogost temelj prehoda k »trdim« drogam!
Ne, ne,
tudi trava, kot vsako ugodje, zasvaja, in v to ne kaže dvomiti.
Ad 3) prva
zadeva, na katero ob takšnih trditvah pomislim, so stanja, kakršna sem videval
v nekih dokumentarnih, poljudno-znanstvenih posnetkih… denimo, ko neko sadje,
že prezrelo, in z delujočo fermentacijo, popada po tleh, pa se ga razne opice,
antilope, sloni… nažrejo – bentiš, kako zanimivo se kaže njihova »krepitev duha«,
njihova inovativnost, kreativnost! Napijejo se, dobesedno se napijejo, pa samo
k temu dospejo, da se, preprosto povedano – sila butasto izkazujejo!
Tam,
kjer NI, tam noben nadomestek, tudi trava ne, NE more narediti, pričarati želenega!
Pa če ni neke samozavesti (NE obče domišljavosti, pač pa zavedanje DEJANSKO
IZKAZOVANIH sposobnosti), tam je trava zagotovo ne bo porodila drugače, kot v
podobah neodgovorne neumnosti, povečane domišljavosti (kolikor jo je sploh moč
povečevati, seveda)!
Tam,
kjer NI tvornosti, ki zmore popeljati od zamisli do njene izvedbe, tam tudi
trava NE bo nekih »genijev«, umetnikov rodila! Težava je namreč v tem, da ni
vsaka blodnja že upoštevanja vredna zamisel, in v tem, da se je najprej
potrebno zavedati neke celote, preden se postopiš izvajati, in tudi v tem, da
je potrebno znati iz-ničesar-nekaj-narediti, pa še v čem, in vsega tega nobena
trava ne zmore nadomestiti!
Res je,
trava, pa še marsikaj drugega, zmore nesuverenosti, nesposobnosti, neumnosti…
dati OBČUTEK nasprotnega, a je res tudi to, da je sam občutek krepko premalo za
doseganje neke uspešnosti, in obenem več kot preveč za povečevanje že tako obče
značilne domišljavosti, in njena izkazovanja neumnosti…
Res je,
za nesposobno »državo« je bolje, da njeni državljani, zadeti, bluzijo v nekih
svojih kotičkih, kot pa da bi se z nezadovoljstvom izkazovali, celo terjali
določene spremembe… a je res tudi to, da utegne takšno bluzenje prerasti v
hujše podobe nezdravosti, in tudi v povečanje obsega nedopustnih ravnanj, pa se
taista »država«, slej ko prej, sooči s posledicami lastnih odločitev…
Res je,
če želiš dokazati svojo »uspešnost« pri odpravljanju nedopustnega, in si povsem
nesposoben za to, da bi to nedopustno dejansko zmanjšal, potem – dovoli, kar je
bilo prepovedano, in vse bo v-najlepšem-redu…
Ne
maram bebavosti, in je zlasti ne maram takrat, kadar imam
pravico-o-svojem-živetju-odločati v okviru opredeljevanj, s katerimi mi ta
bebavost streže!
Ni komentarjev:
Objavite komentar