Sčasoma
te skušajo posnemati, čeprav jim je v tem nemogoče uspeti, in si tvoje besede
prilaščajo, da samo še bolj izpričujejo kako ne vedo o tistem, o čemer
govorijo, pa se ti samo še utrjuje spoznanje, ob njih, ki v ravnanjih nespremenjeni
ostajajo, ker drugače tudi zmožni niso, da se z neumnostjo ne kaže pečati, kaj
šele neka upanja vanjo porajati.
Kadarkoli
sem šel ugotavljati nek slišan podobna-sva-si, sem ugotovil, da zna biti med
željami in dejstvi silovit razkorak, razen v primeru, seveda, da je podobnost
moč svetlobi in temi pripisovati. Že res, da zmore tudi trakulja raketo voziti,
a le takrat, kadar se v želodcu astronavta nahaja.
Ne
potrebujem v »ljudstvo«, da bi o sebi (z)vedel, da bi si zmožnosti dokazoval,
in nimam kompleksov, radi katerih bi me med neke »velike« gnalo, v primeru,
kakopak, ko bi jih kjerkoli videl. Zmorem samega sebe na verigi držati, obenem
poleteti tja, kamor si dopuščam v neke poskuse kljubovanja času.
Izkušenj
imam pa tudi dovolj, z njih pomočjo tudi spoznanj, sem jih postopoma nabiral,
in tudi s papagaji, psi, mačkami, ovcami, malodane sočasno kot z viškovnimi.
Omembe vrednih razlik ni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar