Ob tihosadnemžitju…

Sicer mi ni potrebno ugibati, o tem kaj jo bo jutri bolj razveselilo, pogled na tiho-sadno-žitje ali, morda, na torto, da, takšno povsem pravo, okroglo, povrh čokoladno, na katero bova tudi svečke namestila – mimogrede, doslej sva, nekaj časa, goljufala, se popolnoma nezakonito izkazovala, naj nama vsi sveti oprostijo, ko sva jih na nekih, vsakdanjih, torticah, po pet prižigala, vendar je zdaj to število postalo povsem legalno – a upam, da bo hruškam še kak dan dopustila, da malo omedijo, kajti…

Je vrag, ne smem jih do njih zrelosti na vejah pustiti, me mrčesno-pernata soseščina prehiti, pa tistega, kar na pecljih ostane, ni prav nič lepo videti…