Pacaron…

Vse od brade, preko lic,

kup barvitih je stezic,

s čela in čez nos hitijo,

da s kosilom okrasijo…

 

Prav posebno lačen dan je,

ko hiti v objem lazanje,

lakota rokave viha,

hitro s krožnika usiha…

 

Kjer je vnema, se mudi,

kjer mudi se, so sledi,

še na mizo, oblačilo

nekaj bo jedi zavilo…

 

A ni sile, nič ne de,

če čez rob jedilnik gre,

vsak slikar, ko nekaj zriše,

se pod lasten trud podpiše…