Pa kaj,
če hitijo,
pa kaj,
če sadijo
vse
rožice lepe v dreka cel kup,
tu res
ni dileme,
pomre,
brez izjeme,
ker
cvetje in drek nikdar šla nista vkup,
ne zna
drek dišati,
gre
zlahka požgati,
pa le
drekobrbcem zna biti želen,
le teh
pa obilo
se je
razgrnilo,
in čas,
takšen čas je za njih narejen…
So
klovni nešteti
cveteli
z obeti,
a kaj
ko še šteti ne znajo do tri,
vse
švicarske vraže,
silicij
garaže,
odšle
so, kjer znoj le še bolj se znoji,
in manj
kot je glave,
bolj
pravljice prave
potegnejo
v govna, a govno, se ve,
le
glisti je v sanje,
v ponos
in sladkanje,
vse
drugo pa raje od njega stran gre…
Ni komentarjev:
Objavite komentar