Ko bog molči…

Ta svet… ubog je ta planet!

Ob bebcu bebec, mrgoleče,

jim bebavost je pot do sreče,

uspešnejši je bolj zadet…

 

Saj vse vedo, ob svojem nič,

pa ko poda se reševati,

edino je, da zna zasrati,

brez dela je ostal hudič!

 

Mu s prstom migati več ni:

podmladek širen je ustvaril,

da sam lahko bi le lenaril,

medtem ko vse v rit drvi…

 

A bog se je že zdavnaj vdal!

Od nekdaj je brez vseh moči,

pa se lahko samo jezi,

ker je iz praznih glav pognal.