Nekoč
sem bil mlad,
življenje
nasad,
s
cvetovi, sadovi, obeti,
a
pravljice ni
in prav
vse skazi,
dosledno
v nevredno se z leti…
Nekoč
sem bil mlad,
sanjaril
sem rad,
o
lepšem, o boljšem planetu,
a kjer
je grdó,
tam
sanje zamro,
ni
gorskega zraka v sekretu…
Nekoč
sem bil mlad…
Je vrag
šel pobrat
prav vse,
kar pobrat se je dalo.
Pustil
zgolj spomin,
in kup
bolečin,
da žge
tisto kar je ostalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar