Ljudem bom…

Ko daš dlani,

da do kosti

izpraskajo meso,

ko ti oči

smrad zatemni,

da ti umre nebo,

ko upi vsi ti v zrak gredo,

porečeš je dovolj bilo!

 

Naj laž se laži laže,

naj blato blato maže,

če crkne, naj, pa kaj potem?!

Naj smet s smetjo se brati,

in rilec rilcu blati,

jaz se tako ne grem!

Kot vedno, vselej bom ljudem,

nikoli več zverem!