Raje
vidim, radi njih, da mi zamerijo takrat, ko jim še zmorem na uvideven način
povedati, kasneje bi samo grše o sebi slišali, pravzaprav… ker njim grdih
resnic o njih sploh ni, bi jaz še grši bil, v njih očeh, kot že itak sem.
Sami
sebi so vselej pravilni, pa je bržčas s tistim narobe, ki jim karkoli očita.
Verjetno
je potrebno po nečem izstopati, da bi med izstopajoče dospel, pa tam, kjer so
vsi nekaj-posebnega izstopa – neumnost!
Edina
oblika neumnosti, ki se v ničemer z neumnostjo ne izkazuje, je pokojna.
Bolj
kot mi zamerijo, ker jih v svojem svetu ne želim, bolj vem, da bi radi bili v
njem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar