Brez
vrednosti je moj zaklad,
vsem tistim,
ki hlastajo,
ki
dihati ne znajo…
Zna
bremenit, obžalovat,
prevečkrat
bil ukraden,
in
vržen v svet prepaden…
Še sam
ne vem čemu mi bo,
hitijo ga
lomiti,
lomiti
in pobiti…
A nosil
ga bom še v slovo,
ko v
zrak gre izpuhteti,
nikoli
več trpeti…
Ga
videt ni, čeprav se rad
priložnostno
zasveti,
kot da
hotel bi se razdat,
da več
bi smel imeti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar