Brez uma…

Ko vsi bi le hlastali,

ko vsi bi le jemali,

v sebičnosti hiteli,

da bi še več imeli…

v votlinah bi bilo živet,

še vedno bi ploščat bil svet!

 

Ko bi razuma ne bilo,

da snuje, da svetli nebo,

da bolj kot jemlje, raje daje,

da se zaganja v običaje…

v votlinah bi bilo živet,

še vedno bi ploščat bil svet!

 

Že res, bolj malo ga obstaja,

da se na trnov pot podaja,

medtem ko občosti odlika

greni mu hod, korak spotika,

vendar – če se slučajno pripeti,

da izpuhtijo mu moči…

v votlinah znova bo živet,

in znova se sploščil bo svet!