Ženska duša…

Sinoči sem zasledil neko govoričenje in slišal besede o »ženski duši«…

 

Jezikovno gledano – duša, samostalnik ženskega spola.

Biološko gledano – duša, materialno neobstoječa zadeva, posledica nekih bio-kemičnih procesov in splet mišljenj in čustvovanj.

 

Roza, ali neka druga »nežna« barva, je za deklice, modra, ali neka druga »groba«, je za dečke.

»Nežnejši spol«, pri katerem je moč kopico sebičnosti, grobosti, agresivnosti doživeti, in, očitno, potemtakem, »grob spol«, pri katerem je moč najti posameznike, ki, po obči pameti, niso pravi-dedci.

»Ženski« in »moški« možgani…

 

Domnevam, da takrat, ko jogurt iz svetlega lončka prestaviš v temnega, postane ne-jogurt. Da se enako z njim zgodi takrat, kadar ga pogoltno z jušno žlico zajemaš, in ne umirjeno s čajno žličko. In da je njegova podoba odvisna tudi od tega, ali ga je bebec ali ne-bebec…

 

Res je, kar zadeva spolov, da sta telesi v drugačnosti zasnovani, vendar ne v celoti, pač pa samo v delih, potrebnih za reprodukcijo vrst(e). In med te dele ne sodijo jetra, ledvice, želodec, srce… možgani.

 

Res je, da bebavost še dandanes »ve«, da je način delovanja možganov, in njihova učinkovitost, odvisna in od spola, in od velikosti. Mari Kuri, in ostale njej podobne, se s tem ne bi strinjale. Slon ima veliko pripomniti glede razvrščanja na lestvici zmogljivosti možganov, kajti le nekemu kitu bi dopustil vzporejanje z njim. Da Ajnštajna sploh ne omenim, njegovi možgani so namreč bili manjši od povprečnih…

 

Možgani. Serijski izdelek, temelječ na istih značilnostih in izkazujoč se z enakim delovanjem, povsod, kjer je nameščen. Pravzaprav je razlika »samo« v tem, da obstajata dva modela, tega serijskega izdelka, razumski in model zgolj pameti. In – res je, ta, razumski, zmore biti, zaradi prizadevnega delovanja okolja, zaradi obče pameti, poškodovan (ne fizično!), pa se zna znajti nekje vmes, v okrnjenem svojem delovanju, med razumom in pametjo, zna pa, v odvisnosti od poškodovanosti, povsem na stran pameti preiti…

 

Nekoč je veljalo, da je srce temeljni, najpomembnejši organ živetja. Že kar nekaj časa vedo, da so to možgani. Čeprav je res, da zmorejo v celoti odpovedati, pa bo živetje še vedno »živelo«, dokler bo bilo srce, a je res tudi to, da gre v takšnem primeru za »vegetiranje«, za življenje trupla in ničesar več…

 

Možgani so tisti organ, ki opredeljuje delovanje celote, sleherne, in njenega izkazovanja. V to izkazovanje sodijo tudi misli in čustva, pa – če je duša »le« nek seštevek mišljenj in čustvovanj, potem je tudi ona neposreden odraz možganov, njihove oblike, njihove zasnovanosti, tako da…

 

Ne, ne obstajata »ženska« in »moška« duša, obstajata pa duša-razumskih in duša-nagonskih, in tisti, ki je imel priložnost spoznavati, obenem tudi zmožnost ugotavljati, tisti ve, da značilnosti duše nikakor, in nikoli, niso odvisne od spola!

 

Da, tudi to je res, da v čredah od nekdaj obstaja delitev na samice in samce. Prve so, običajno, telesno nekoliko manjše, pa jim šibkost pripisujejo, drugi so večji, pa naj bi zmožnejši, fizično, bili.

Da, res je, manjše naj bi hranilo in vzdrževalo, večje naj bi lovilo in branilo, a to zmore veljati le tam, kjer je fizična moč merodajna, ne štejejo pa ostale zmožnosti.

In, da, za zaključek – res je, da čredni ne zmorejo drugače, kot da na temelju videnega, torej zunanjosti, razvrščajo po pomenu, in pomembnosti, po zmožnostih, značilnostih, po položaju, čeprav – jogurt bo še vedno jogurt, ne glede na to iz česa ter kako ga zajemaš, in kdo ga je…