Od ust
do riti,
in čim
dlje biti,
po
možnosti s čim več zabave,
pri
čemer šteje
lažje,
hitreje,
za vse
netvorne, bedne glave…
Čim več
požreti,
čim več
imeti,
še v
sračjem gnezdu je blesteče,
čim več
po-moje,
pa že lepo
je,
čeprav
celoti je preteče…
Do dna
korita
glad nikdar
sita,
še
skozenj bi, ko bi se dalo,
zna le
hlastati,
a ne
sejati,
da ob
požrtem bi pognalo…
A svet
je škrt,
povsem zavrt,
obilje
sleherno konča se,
pa meni
ni,
kjer
drug hiti
požirati,
jemati zase…
Verige
ni,
da ukroti,
da
lovec se kot plen izkaže,
v
sebičnosti
se svet
krepi,
krepi
za to, da – še bolj maže!
Ni komentarjev:
Objavite komentar