Ljubiti je…

… odrekati se lastnim potrebam, prevzemati tuja bremena, podrejati sebe interesom skupnega. Je nuja dajanja in hvaležnost prejemanja, je moje, ki postane skupno, in je drugega, s katerim ta drug po lastni volji ravna. Je zaupanje, spodbujanje, podpiranje, je uživanje svetlobe v senci drugega, je nositi drugega bolečino in drugega solze jokati. Je, na koncu koncev, popoln nebodigatreba, takrat, kadar le enosmerno potuje, in je popolna neznanka, na najnižja ugodja zreducirana, kadar »ljubijo« tisti, ki niti najosnovnejših vrednosti v sebi ne premorejo.