Marsikdaj
ni moč drugače kot verjeti, kajti tudi za dvom v slišano, je o slišanem
potrebno nekaj vedeti…
Pri
občih je verjetje običajna praksa, tako »razumejo« in »poznajo« dejstva, in –
ker nimajo drugačne osnove, verjamejo bodisi na temelju nekega poznanstva,
bodisi na temelju neke »avtoritete«, pri čemer…
Zmožnemu
ugotavljanja in prepoznavanja, zmožnemu etičnega, zmore biti neka avtoriteta
tisti, ki se izkaže s svojimi nadpovprečnimi sposobnostmi, s svojim poznavanjem
in tudi, če ne predvsem, s svojim načinom živetja… občim, ki niti značajev niso
zmožni ugotavljati, in tudi poznavanja ne, obenem pa jim je živetje svinjaka
nekaj povsem samoumevnega, njim pa obstajajo »avtoritete« položaja. Ni pomembno
kdo oziroma kakšen je na tem položaju, pomembno je to, da njegov strokovni
naziv ali njegova funkcija priča o tem, da je »glavni«. »Malček« problematično,
glede na to, da zmore v okviru povprečju prilagojenega šolanja, in povprečju
prilagojenih vrednot ter meril, na položaj dospeti v bistvu sleherno – govno…
Danes
NI pomembno dejansko znanje, dejansko razumevanje, danes je pomembno to, če si
dovolj visoko, da zmoreš odločati in se ustiti o neki »odgovornosti«, katero si
BAJE prevzel, a v okviru nje popolno neodgovornost izkazuješ. Tipičen primer
zapisanega je, med ostalim, predlog novega zakona o izvajanju psiho-terapije,
zadeve, kateri stroka nasprotuje, politiki različnih barv pa »vedo«, da bo
pozitivno učinkoval…
Samozavest
in domišljavost. Prva temelji na samokritičnosti in si dovoli obstajati,
pogojno, seveda, na temelju že spoznanih, potemtakem dejanskih lastnih
sposobnosti in znanj. Druga temelji na umišljenih sposobnostih in znanjih,
dejansko neobstoječih. Obe pa se enako izkazujeta, vse dotlej, seveda, ko je
potrebno – pokazati rezultate lastnega dela…
»Ljudstvo«
stroki ne verjame, še zlasti takrat, kadar le-ta govori drugače kot govori obče
»poznavanje«, na njegovem temelju tudi obče želje in pričakovanja. Da bi zmoglo
verjeti, bi vsaj o osnovah nečesa moralo zares vedeti. Verjame pa lepim
obljubam, verjame »avtoritetam« položaja, in to, kakopak, vse dotlej, dokler se
te »avtoritete« nekajkrat ne izkažejo za neverodostojne (a ni sile, takrat brž
druge, enake, najde), pa čeprav je razmerje na področju resničnosti slišanega –
povsem na strani stroke! To je izkaz tistega, v vseh časih sodobnega, »danes
vemo več, kot smo vedeli prej«, in ker je to »vedenje« omejeno izključno na
poznavanju nekih podatkov, ne pa tudi na poznavanju in razumevanju vsebin, o
katerih ti podatki govorijo, ga ni moč resno jemati. Bi pa bilo še kako resno
obravnavati tisto, kar se skozi (tudi) takšno prakso izkazuje, in to je – obča neumnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar