sreda, 2. julij 2025

»Avtoritetne« besede…

Marsikdaj ni moč drugače kot verjeti, kajti tudi za dvom v slišano, je o slišanem potrebno nekaj vedeti…
 
Pri občih je verjetje običajna praksa, tako »razumejo« in »poznajo« dejstva, in – ker nimajo drugačne osnove, verjamejo bodisi na temelju nekega poznanstva, bodisi na temelju neke »avtoritete«, pri čemer…
 
Zmožnemu ugotavljanja in prepoznavanja, zmožnemu etičnega, zmore biti neka avtoriteta tisti, ki se izkaže s svojimi nadpovprečnimi sposobnostmi, s svojim poznavanjem in tudi, če ne predvsem, s svojim načinom živetja… občim, ki niti značajev niso zmožni ugotavljati, in tudi poznavanja ne, obenem pa jim je živetje svinjaka nekaj povsem samoumevnega, njim pa obstajajo »avtoritete« položaja. Ni pomembno kdo oziroma kakšen je na tem položaju, pomembno je to, da njegov strokovni naziv ali njegova funkcija priča o tem, da je »glavni«. »Malček« problematično, glede na to, da zmore v okviru povprečju prilagojenega šolanja, in povprečju prilagojenih vrednot ter meril, na položaj dospeti v bistvu sleherno – govno…
 
Danes NI pomembno dejansko znanje, dejansko razumevanje, danes je pomembno to, če si dovolj visoko, da zmoreš odločati in se ustiti o neki »odgovornosti«, katero si BAJE prevzel, a v okviru nje popolno neodgovornost izkazuješ. Tipičen primer zapisanega je, med ostalim, predlog novega zakona o izvajanju psiho-terapije, zadeve, kateri stroka nasprotuje, politiki različnih barv pa »vedo«, da bo pozitivno učinkoval…
 
Samozavest in domišljavost. Prva temelji na samokritičnosti in si dovoli obstajati, pogojno, seveda, na temelju že spoznanih, potemtakem dejanskih lastnih sposobnosti in znanj. Druga temelji na umišljenih sposobnostih in znanjih, dejansko neobstoječih. Obe pa se enako izkazujeta, vse dotlej, seveda, ko je potrebno – pokazati rezultate lastnega dela…
 
»Ljudstvo« stroki ne verjame, še zlasti takrat, kadar le-ta govori drugače kot govori obče »poznavanje«, na njegovem temelju tudi obče želje in pričakovanja. Da bi zmoglo verjeti, bi vsaj o osnovah nečesa moralo zares vedeti. Verjame pa lepim obljubam, verjame »avtoritetam« položaja, in to, kakopak, vse dotlej, dokler se te »avtoritete« nekajkrat ne izkažejo za neverodostojne (a ni sile, takrat brž druge, enake, najde), pa čeprav je razmerje na področju resničnosti slišanega – povsem na strani stroke! To je izkaz tistega, v vseh časih sodobnega, »danes vemo več, kot smo vedeli prej«, in ker je to »vedenje« omejeno izključno na poznavanju nekih podatkov, ne pa tudi na poznavanju in razumevanju vsebin, o katerih ti podatki govorijo, ga ni moč resno jemati. Bi pa bilo še kako resno obravnavati tisto, kar se skozi (tudi) takšno prakso izkazuje, in to je – obča neumnost.

Ni komentarjev:

Objavite komentar