Moram k
urarju, da mi glavo na srednjeevropski čas naravna. Sicer sem se nehal
spraševati, če sem za ali pred časom, nerešljiva zagata, soglašam pa s seboj,
da s časom zagotovo nisem.
Sicer
ne vem, če bi se investicija splačala, glede na to, da mi stežka karkoli novega
gre v glavo, in zlasti glede na to, da je taista glava že dokaj v letih, tudi
ne vem, če imajo urarji izkušnje z mojim tipom glave (ostalih bojda sploh
štelati ni treba, so nepopravljivo razštelane že sproducirane), me pa zamika,
vsaj tu in tam, da česa ne bi zamudil. Bom videl, kako se mi bodo misli
porajale, večina mi jih namreč pravi, da je pretežni del nekih priložnosti
bolje mimo pustiti, kot pa… oneg(l)aviti se z njimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar