Ne, ne,
niso neumni, tisti, ki v boga, kateregakoli, verujejo, le nekoliko so naglušni,
pa niso dobro slišali, ko je bilo o velikem poku govora, in so, namesto pok,
razumeli bog…
Lepo je
poslušati o velikem poku, s katerim naj bi nastal svet, sila lepo, kajti takšna
razlaga oziroma pojmovanje vključuje možnost, da je bil prostor, pred tem
pokom, ena sama praznina, da čas nikamor ni tekel, ker ga sploh bilo ni, da
nikakršnih podob živetja ni bilo, ker v praznem brezčasju ne bi imele kje
obstajati, ampak…
Če
zapišem, da se vse, kar nastaja, začne že ob svojem nastanku razkrajati, začne
propadati, bo, bržčas, neverjetno, vsem tistim, ki prsta pred nosom ne
razumejo, pa niti tega ne morejo vedeti, da če je nekaj, karkoli, količinsko in
časovno omejeno, da taisto s svojim prvim »korakom« že krene, nikamor drugam
kot – svojemu koncu naproti…
Vse,
kar obstaja, propada, v bistvu prav zaradi tega propadanja tudi je, kot bi se
Narava, ki ni samo tisto, kar mi pod tem imenom vidimo, neke trate, in gozdovi,
pa vode in gore, pač pa je krepko več, je seštevek vseh svojih bio-kemo-fizikalnih
zakonitosti, seštevek vse materije, v njenih najdrobnejših (in nam, verjetno še
kar nekaj časa, neznanih) delčkih, in vse energije, ki je neizogibno povezana,
celo združena s tem vsem materialnim… skratka – kot bi se Narava v nedogled
igračkala, pa, kot nek kipar, eno in isto kepo gline spreminjala zdaj v to, hip
kasneje v neko drugo, in druge, podobo…
Nič ni
večnega, tudi »duše« ne. Duša namreč, sama po sebi, sploh ne obstaja, tam, kjer
je, tam pa je splet nekih biokemičnih procesov, radi katerih govorimo tako o
mišljenju, kakor tudi o čustvovanju. Nič več, niti pikice več, ni ta duša. In
omenjeni biokemični procesi so odvisni izključno od seštevka vseh sestavin, od
njihovega medsebojnega razmerja, sestavin, ki tvorijo neko, ter vse,
posamičnost, pa… ko črvi svoje delo opravijo, in se blazinica z nekega prsta
znajde na tisočih koncih, pomešana s tisočimi nekimi drugimi sestavinami,
mejduš, da tudi matematično nobene verjetnosti ni za to, da bi se iz umrlega
nekaj njemu podobnega naredilo… medtem ko je »duša« že povsem neka nova stanja
pridobila, čakajoča, nekje v prsti, da jo najprej korenine izsesajo, da nato
travožeri delček do lastnih želodcev spravijo, pa da potem tudi mesožeri na
vrsto pridejo…
Če je
materija, v svojih najmanjših podobah, neuničljiva, in je… če vse, kar se
porodi, tudi propada in propade, potemtakem tudi planeti, njihova ozračja… če
gre za procese, katerih ni moč niti zaustaviti, niti pognati… ni ga, in ga
nikoli ne bo, ki bi smel vsaj domnevati v katerem svetu, številka ta-in-ta,
danes živimo! V svetu, ki je le pikica dejanskega, celovitega sveta,
sestavljenega iz nenehnega porajanja in minevanja. Pa da bi celo en sam veliki pok
obstajal?! Neverjetno, celo samo za »naš svet«. In – da bi bog obstajal?!
Morda, a zgolj v primeru, da zna kot »kvarkec« v predpočnem obstajati, obenem
pa se mu je povsem zmešalo, pa vsako sekundo (vesoljsko, kakopak, vsečasno) nek
nov svoj božanski izdelek ustvarja, da v njem neke nove, in popolnoma drugačne,
svoje »viške« ugotavlja, in to počne samo za to, da bi – hip kasneje kipec
pograbil, spet glino pregnetel in nekaj novega zastavil…
In – ko
razmišljam o tej zadevi, med ostalim, se manj čudim tistim, ki niti pomislijo
ne na to, da bi karkoli, ma, vsaj nek drobec, iz sebe naredili. Se ne splača,
je premalo časa za ustvarjanje, obenem pa stvaritev ne bi kaj prida časa
zdržala…
Morda
imajo celo prav, vsaj z vidika objektov, nekih stvari, postavljenih v čas, da
jih okoliščine spreminjajo, preden jih za vselej odpišejo, čeprav, viš, ob
človeku pa se mi neko vprašanje zastavlja, konkretno vprašanje, če ni porojen
prav zato, da bi skušal preseči vse te omejitve, doseči njim neko uspešno
kljubovanje, preživeti celo pot iz enega časa v drugega, iz ene dimenzije v
drugo, kajti – čemu bi mu sicer Narava dala razum, če ne prav radi tega, da
dejstva ugotavlja in jih uporablja?! Samo…
Kaj bo
ugotavljal in uporabljal, v nepreglednem nekem »vesolju«, ko pa niti tistega,
kar se mu pred nosom nahaja, ni ugotovil?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar