Nekaj
časa nazaj, ne vem kdaj, sem, med brskanjem skozi različne TV programe, za
nekaj minut naletel na Slovenija-ima-talent, in ugotavljal…
Predvsem
to, da ne razlikujejo med nadarjenostjo in posledicami dela. Potemtakem vsaj o
prvem ničesar ne vedo. Skušam pojasniti…
Če ti
je Narava dala glas, to še NE pomeni, da si tudi nadarjen/a za pevca oziroma
pevko. Lahko postaneš zgolj – »pevec« ali »pevka«…
Brelu
je Narava dala dokaj nesimpatično osnovo, ko bi ga po njegovem glasu kupovali, bi
umrl od lakote! A je bil, kljub temu, pevec, glasbenik, in to velikega formata,
svetovno gledano, zaradi tega, ker je bil dejansko nadarjen za glasbo…
Po-notah-peti,
posnemati vse poprejšnje posnemovalce, biti jim malodane enak… to ni izkaz
nadarjenosti, pač pa samo dela, in ničesar drugega. To je, vsaj zame, običajno »petje«,
pri katerem drugi (neke okoliščine, pač) odločajo o njegovi uspešnosti. Taiste
note zapeti povsem drugače, v izvirni neki podobi, ne da bi s tem okrnil
prvotno zamisel, pač pa ji, nasprotno, celo pridodal, jo na neki drugi ravni
zaokrožil – to pa je nadarjenost! Skratka…
Nadarjenost
se izkazuje v zmožnosti improvizacije, v spontanosti, ki se, kljub temu, da se
sprotno, malodane »sama od sebe« izkazuje, izkaže kot dobra, odlična, vrhunska…
in se ne izkazuje v nekem drilu, pri katerem je predvsem od količine vloženega
truda odvisna končna podoba. Izkazuje se skozi tisto »malenkost«, o kateri obča
nezmožnost ničesar ne ve, »malenkost«, katero sam nekako takole pojasnim: vsak
pianist zmore slediti opredeljeni mu glasbi, tega se je, ne nazadnje, tudi
učil, in naučil, a med vsemi pianisti obstaja en sam Pogorelić (resnici na
ljubo: obstajajo tudi neki drugi, njegovemu načinu živetja z glasbo podobni),
ki sicer tudi zna (celo mora) brati note, in jih upoštevati, a mu te note,
glasba, katero igra, tečejo skozi žile, z njimi, zanje in skoznje dejansko
živi, jim sebe dodaja, ne kot nekega priučenega obrtnika, pač pa kot umetnika
občutenosti.
Da, da,
ogromno »talentov« je gledati, prek teh in podobnih oddaj, čeprav – ko bi jih
neka dežela vsaj delček toliko imela, tistih pravih, seveda, bi bilo v njej
marsikaj popolnoma drugače…
Ni komentarjev:
Objavite komentar