Sila
preproste so »resnice«, kjer prek tistega po-moje niso zmožni seči.
Z
mojimi očmi je, kaže, nekaj narobe, kajti – ko se zrejo v ogledalih, krepko
lepše vidijo, kot se zmorejo videti v mojih očeh.
Svet je
zato tako »dober«, ker so oni tako »dobri«, in tako »pošten«, ker so oni tako »pošteni«.
V bistvu so kot žabe, ki ob svoji mlaki samo štorklje potrebujejo…
Pregovarjati
se z neumnim je enako kot govoriti zidu. Pardon, slabše, zid tiho ostane.
Ne
maram, kadar se mi zgolj običajnosti zmožni skušajo s svojo neobičajnostjo
izkazovati. Takrat namreč ničesar pametnega ni slišati, pa je neumno poslušati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar