Zastavim
z občo samoumevnostjo: vsako priložnost je treba izkoristiti!
Velikokrat
je poslušati besedičenja o »izkoriščanju delovne sile« in ne vem, če obstaja,
med njimi, nekdo, ki ni prepričan v to, da ga izkoriščajo, denimo neki
delodajalci, čeprav…
Osebno
menim, da je moč delovno silo neposredno izkoriščati samo tam, kjer ta delovna
sila nima možnosti odločanja o sami sebi, potemtakem tam, kjer še vedno, kljub
vsem deklaracijam ZN, obstaja suženjstvo, takšno ali drugačno, vseeno. Povsod
drugod pa…
Kaj je
to priložnost?! Nič drugega kot neke okoliščine, ki omogočajo neka specifična
ravnanja. In – če je TREBA VSAKO priložnost IZKORISTITI, potem je treba
izkoristiti tudi okoliščine, ki takšno izkoriščanje dopuščajo, obenem pa… če
gre s tem izkoriščanjem-priložnosti za splošen napotek, samoumeven, »normalen«
občestvu, potem, ni vrag, da tudi posamezniki, sposobni sebi malček več
pridobivati, ne bi smeli izkoriščati okoliščin…
Ne,
tam, kjer obstaja pravica do odločanja, tudi o samem sebi, tam izkoriščanja
delovne sile NI, tam je »samo« izkoriščanje… razmer na trgu delovne sile;
socialnega stanja populacije; neumnosti in kupljivosti taiste. Nič drugega, pa…
Če si
lastim pravico, da izbiram, takrat, kadar nekega mojstra potrebujem, med
ponudniki, in se za sebi-najugodnejšega, običajno tudi najcenejšega odločim…
čemu taiste pravice ne bi imel nek podjetnik?!
Če je
ponudba (konkretno delovne sile) večja od povpraševanja po njej – čemu bi
dražjega naročal, ko pa lahko s cenejšim opravim, da sebi prihranim?!
Če med
temi ponudniki naletim na takšnega, ki niti lastne cene ni zmožen izračunati,
čemu bi skrbel za njegovo dobrobit, ko pa mi je moja v ospredju?!
Če
zadošča, da pomaham z denarjem pred nosovi, pa se mi že hitijo klanjati, čemu
ne bi tako počel?!
Za
takšne okoliščine, za njihovo izkoriščanje, je kriva – »država«, in, če grem po
vrsti…
Krivi
so tisti, ki to »državo« izvolijo, ne da bi sploh vedeli koga so volili.
Potemtakem – vsakdo, ki ima volilno pravico.
Krivi
so tisti, ki vsako-priložnost-izkoriščajo, ne glede na to ali je manjša sli
večja, ali manj ali več skupnosti odvzema. Potemtakem vsakdo, ki mu je priznana
opravilna sposobnost, in ne samo tisti-zgoraj.
Krivi
so tisti, ki so zmožni ustvarjati neke nove vrednosti samo na jezikih, v svojih
domišljavih glavah, dejansko so pa zmožni samo oddelati neko dano jim
obveznost, pa še to, če se le da, po liniji najmanjšega odpora.
Kakopak,
krivi so tudi tisti-zgoraj, a so krivi samo za to, ker – so, tako kot občestvo
v celoti, domišljavi ( = neumni), posledično nezmožni, obenem pa bi, tudi oni,
tisti po-moje in sebi-čim-več.
Če
zaokrožim – kriva je nerazumskost… nagonskost alias živalskost, »ozaljšana« z
vsemi »odlikami« netvornih, nesposobnih, zakompleksanih bitij, od pogoltnosti
in zavisti ter škodoželjnosti naprej. In v takšnem okolju je, kakor povsod v
živalskem svetu, dejansko edino pravilno ravnanje izkoristi-vsako-priložnost,
pri čemer pozabi na kakršnekoli zadržke! V bistvu ti jih niti pozabiti ni
treba, kajti tvoja nagonskost raje tvojo sebičnost upošteva, kot da bi se z
neko uvidevnostjo izkazovala, obenem pa niti pod razno ne ve o tem kaj je
etično, človeško.
Ne,
nobenega izkoriščanja delovne sile ni, vsaj na področju t. im. svobodnega
sveta, le izkoriščanje okoliščin, ki so, v bistvu vse, posledica – neumnosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar