Včeraj
popoldne in danes mi je uspelo sprazniti prostor pred garažo…
Včeraj,
ko sem se vrnil domov… namesto Male, ki mi je poprej »pomagala«, se je za
taisto odločila Tisa. Preden je kar nekaj časa deževalo, je namreč grmelo, ona
pa se grmenja boji, in se mi je motovilila pred nogama tako, da sem dobesedno
na vsak korak moral paziti, pa je bilo »užitek« nalagati v samokolnico, peljati
in zlagati v drvarnici. K sreči je danes lepo vreme, in mi je bilo dopuščeno
nemoteno delo…
Tokrat
se je prvič zgodilo, da sem plačal ob prevzemu lesa, in da količina
pripeljanega dejansko ustreza zaračunanemu. Doslej so se vselej neki »malenkostni«
razhodi prikazovali, a sem jih odpravil s tem, da – najprej bom zložil, zmeril,
nato pa plačal po dejanskem stanju. Ne moti me sicer malenkostna razlika, do
katere vselej pride, in jo upoštevam ter priznam, moti pa me, kadar naj bi pri
vsakem »metru« skorajda polovico zraka plačal. Ne kradem, tudi denarja ne…
Polena
so lepo zložena v drvarnici, in zunaj, pod streho, je zrasel lep kup podkurnega
materiala, ki bo lahko leto dni počival, glede na to, da imam za naslednjo zimo
dovolj istega pripravljenega. In bom jutri lahko za novih pet metrov drv
poklical, da čim prej vsaj vprašanje ogrevanja razrešim…
Ko sem
danes zastavil z delom, sem načrtoval, da bom kasneje, proti večeru, tudi
kosil, a se je križ začel oglašati, in sem mu prisluhnil ter misel na košnjo
odkrižal. Bo jutri, in v naslednjih dneh, nikamor ne bo ubežala. Danes je
navsezadnje nedelja, pa si smem tudi počitek omisliti. Itak bo hitro mimo, če
bom še kaj zapisoval…
Ni komentarjev:
Objavite komentar